Kako se darilna pogodba razlikuje od izročilne pogodbe?

Velikokrat je govora o tem, katero pogodbo je bolje skleniti – darilno pogodbo, izročilno pogodbo ali pogodbo o dosmrtnem preživljanju, včasih pa je govora tudi o pogodbi o preužitku in o darilni pogodbi za primer smrti.

Darilna pogodba je izmed vseh najbolj pogosta

Za vsak primer posebej je potrebno določiti, katera pogodba bo glede na dejansko stanje za posameznike najbolj ugodna oziroma najbolj pametna izbira. Pri tem pa je seveda potrebno vedeti, kaj s katero od naštetih pogodb dosežemo. Najbolj razširjena in tudi najbolj poznana je seveda darilna pogodba. Z darilno pogodbo darovalec neodplačno prepusti obdarjencu kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Darilna pogodba se velikokrat sklepa tudi v primeru poslov inter vivos, v sklopu darilne pogodbe pa je nemalokrat potrebno plačati tudi davek, če obdarovanec ne pripada prvemu dednemu redu.

Naslednje pogodba, ki je velikokrat zamenjana za darilno pogodbo, je izročilna pogodba. Vendar izročilne pogodbe z darilno nikakor ne gre enačiti. Z izročilno pogodbo lastnik premoženja sklene pogodbo s svojimi potomci in z njo izroči in razdeli svoje premoženje še za časa svojega življenja. Prevzemnik postane lastnik premoženja takoj, premoženje, ki se je s pogodbo preneslo, pa po smrti izročevalca ne gre v zapuščinsko maso. Izročilna pogodba je na prvi pogled zelo podobna pogodbi o dosmrtnem preživljanju, s to razliko, da se pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju lastninska pravica prenese na preživljavca po smrti preživljanca.

Darilna pogodba

Kako ločimo pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku?

Poznamo še pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je vsebinsko sicer precej podobna pogodbi o preužitku, le da prevzemnik (preživljalec) postane lastnik premoženja šele po smrti preživljanca. V smislu omenjene pogodbe govorimo o tem, da bo prevzemnik v zameno za skrb preživljanca po njegovi smrti pridobil v last neko nepremičnino. Ta pogodba velja za relativno tvegano, saj ne vemo, kdaj bo dotična oseba umrla. Omeniti je potrebno tudi pogodbo o preužitku, ki se v zadnjih časih nekoliko redkeje uporablja, pred časom pa je bila zelo popularna oblika za prenos lastninske pravice. S pogodbo o preužitku se preužitkar zaveže, da bo na drugo stranko prevzemnika prenesel lastninsko pravico na premoženju, ki ga ima v lasti v trenutku sklenitve pogodbe, prevzemnik pa se zaveže, da bo preužitkarju ali komu drugemu do njegove smrti periodično nudil določene dajatve oziroma storitve. Poznamo pa še darilno pogodbo za primer smrti, ki se mora izpolniti ob darovalčevi smrti, veljavna pa je le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa, poleg tega pa mora biti listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.