Ob uvedbi dedovanja pravni nasvet odvetnika ni nikoli odveč
Dedovanje je postopek s katerim se je ali pa se bo (žal) srečal skoraj vsak izmed nas. Pri dedovanju gre za prenos lastnine iz zapustnika (umrlega) na njegove dediče (potomce). Ker gre za postopek, ki je navadno prepleten s številnimi čustvi, poleg tega pa se velikokrat pojavljajo tudi spori med družinskimi člani, se je dobro že takoj, ko ugotovimo, da se bo postopek izvedel, poiskati pravni nasvet o dedovanju. Odvetnik za dedno pravo nas bo spremljal skozi postopek in nam tako zagotovil, da bodo naše pravice in interesi zmeraj kvalitetno zaščiteni.
Zakon o dedovanju v Sloveniji navaja dve pravni podlagi po katerih lahko dedujemo – oporoko in zakon. V kolikor je zapustnik pred smrtjo napisal oporoko, se bo upoštevala zadnja zapustnikova volja in dedovalo se bo po oporoki. V kolikor pa zapustnik ni pustil oporoke ali zapustnik pri njenem zapisu ni bil popolnoma poslovno spodoben oziroma je oporoka neveljavna ali pa uničena, se bo dedovalo po Zakonu o dedovanju. Zakon dediče deli v tri dedne rede:
- 1 dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci, zapustnikov zakonec oziroma zunajzakonski partner;
- 2 dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre), zakonec oziroma zunajzakonski partner;
- 3 dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).
Kaj pri dedovanju pomeni nujni delež in koga varuje?
Kljub temu, da se v primeru veljavne oporoke upošteva zapustnikova volja pa Zakon o dedovanju zapustnikovo voljo omejuje z institutom nujnega dediča. Gre za institut, ki pri dedovanju varuje nujne dediče pred tem, da bi jih zapustnik prezrl. Zakon o dedovanju določa, da med nujne dediče štejemo: pokojnikove otroke in posvojence, pokojnikove vnuke, pokojnikove starše, pokojnikovega zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja. Nujni delež pri dedovanju znaša 1/2 zakonskega deleža za otroka oziroma posvojenca, vnuka, zakonca oziroma izvenzakonskega partnerja, 1/3 zakonskega deleža pa za starše, dedke in babice ter brate in sestre zapustnika. Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.
Zapuščinski postopek je zaključen z izdajo sklepa o dedovanju
Začet zapuščinski postopek se konča s sklepom sodišča o dedovanju. Sklep o dedovanju je sodni akt zapuščinskega sodišča, s katerim odloči o prehodu med pokojnikom (zapustnikom) in dediči (oporočnimi, zakonskimi).