Katere novosti je prinesel trojček novosti v gradbeni zakonodaji?

Graditev objektov, pa naj gre za stanovanjski objekt ali nekoliko kompleksnejšo zgradbo, ki bo namenjena izvajanju določenih poslov ali pa javni uporabi, je relativno zapletena, tako iz vidika izvedbe same, kot tudi zato, ker moramo pred pričetkom graditve objekta pridobiti številna dovoljenja, ki zahtevajo veliko časa, energije, predstavljajo pa tudi relativno visok strošek za investitorja.

Ker smo se v Republiki Sloveniji pričeli zavedati težav, s katerimi se ljudje, ki v gradbenih projektih sodelujejo, soočajo, smo pred julija lani sprejeli nov Gradbeni zakon (GZ), ki je nadomestil prejšnji Zakon o graditvi objektov. Nov zakon v gradbeno zakonodajo vnaša številne novosti, ki bodo gradnjo vseh objektov zelo olajšale. Poleg novega gradbenega zakona sta v Sloveniji julija lani pričela veljati še dva zakona, povezana z gradnjo: Zakon o urejanju prostora (ZUreP-2) ter Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID). Zato slednje imenujemo trojček novosti v slovenski gradbeni zakonodaji. Proces od začetka načrtovanja gradnje do zaključka in vselitve je podoben prejšnjemu, vendar morajo tudi investitorji enostanovanjskih hiš upoštevati nova pravila pred začetkom in med gradnjo.

Gradbeni zakon skuša olajšati administrativne postopke in jih narediti hitrejše

Seveda je namen novega Gradbenega zakona in preostalih zakonov, olajšati postopke gradnje in jih tudi nekoliko pospešiti, pri tem pa ohraniti ali celo povečati stopnjo varnosti pri graditvi objektov. Nova gradbena zakonodaja bo osredotočena predvsem na integracijo postopkov. Novi Gradbeni zakon tako prinaša združitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja in okoljevarstvenega soglasja, a tudi združitev vseh drugih doslej ločenih postopkov izdajanja soglasij v en sam postopek in v enotno gradbeno dovoljenje. Po novem ni več treba pridobiti gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in za začasne objekte. Uporabno dovoljenje bo pri vseh objektih, razen pri zahtevnih objektih in objektih z vplivi na okolje, mogoče nadomestiti z izjavami projektanta, vodje gradnje in izvajalca.

Osebe, ki so pri gradnji objektov udeležene so tudi po novem Gradbenem zakonu investitor, projektant, nadzornik in izvajalec. Razen investitorja, ki je lahko tudi fizična oseba, delujejo projektant, nadzornik in izvajalec kot gospodarski subjekti.

Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja se ni veliko spremenil

Sicer pa se postopek za pridobivanje gradbenega dovoljenja ni zelo spremenil. Še zmeraj moramo pogoje za gradnjo pridobiti na podlagi idejne zasnove, ki jo predložimo pristojnim organom (to navadno storimo na pristojni upravni enoti). Pri vsem skupaj se spreminja zgolj terminologija, saj se termin ”soglasja” zamenja s terminom ”mnenja”. Novo pa je tudi to, da mora za umestitev stavbe investitor od občine pridobiti pozitivno mnenje, da je poseg skladen z veljavnim prostorskim aktom. Časovni okvir za pridobitev gradbenega dovoljenja je podoben prejšnjemu, res pa je, da je finančni zalogaj za investitorja nekoliko manjši, vendar se je temu ustrezno zmanjšal tudi obseg dokumentacije. Investitor mora vlogo za gradbeno dovoljenje priložiti dokumentaciji za gradnjo, ki mora vsebovati idejno zasnovo projekta ter lokacijske podatke, pa seveda tudi pozitivna mnenja, o katerih smo govorili zgoraj. Druge načrte je potrebno priložiti šele v fazi projekta za izvedbo, ki ga investitor v elektronski obliki priloži vlogi pred začetkom del. Tudi finančni vložek za investitorje stanovanjskih hiš se ni zmanjšal, je pa drugače razporejen po fazah.

Seveda ne smemo pozabiti omeniti skrajšanega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga lahko uporabimo tudi pri gradnjah stanovanjskih hiš. V takem primeru investitor vlogi za gradbeno dovoljenje, dokumentaciji za gradnjo ter pozitivnim mnenjem priloži pisna soglasja sosedov mejašev, da se strinjajo z gradnjo. V primeru skrajšanega postopka upravni organ praviloma ne razpiše ustne obravnave, zato se lahko dolžina postopka skrajša tudi za šest tednov.

Začetek gradnje moramo po novem prijaviti vsaj osem dni pred začetkom del

Nov Gradbeni zakon prinaša tudi novost, da je začetek gradnje potrebno prijaviti vsaj osem dni prej. Vloga, ki jo moramo izpolniti, se izpolni na enotnem obrazcu, do katerega lahko odstopamo na spletni strani upravnih enot. Obrazcu se priložita tudi zapisnik o zakoličenju in projektna dokumentacija za izvedbo. Projekt za izvedbo mora biti predložen prijavi v elektronski obliki. S prijavo začetka gradnje upravni organ za gradbene zadeve seznani mnenje dajalce, gradbenega inšpektorja in druge pristojne inšpektorje.

Veliko posameznikov pa se sprašuje tudi ali je po novem v Gradbenem zakonu še vedno dovoljena gradnja v lastni režiji. Gradbeni zakon gradnjo v lastni režiji še zmeraj dovoljuje, kot je bilo to dovoljeno že po Zakonu o graditvi objektov.

Ker se na Uradnem listu zavedamo, kako pomembno področje predstavlja gradbena zakonodaja, smo se odločili, da kandidatom ponudimo možnost pridobitve dodatne poklicne kvalifikacije s tega področja. Za pridobitev kvalifikacije se mora posameznik udeležiti predavanj in vaj in po koncu uspešno opraviti izpit. Po izpitu posameznik prejme naziv: ”strokovnjak/strokovnjakinja za uporabo gradbenih pogodb FIDIC”, ki ga izda izvajalec dodatne kvalifikacije v skladu s Pravilnikom o določitvi obrazca potrdila o pridobitvi dodatne kvalifikacije, izdanem pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Uradni list RS, št. 28/16).